04 502 34 00 VRTNARSTVO ANTOLIN, Dorfarje 20, 4209 Žabnica
bclose

RAZVOJ INDUSTRIJSKO PRIPRAVLJENIH NAMENSKIH SUBSTRATOV ZA VRTNARSKO PROIZVODNJO

Je naslov drobne knjižice, ki jo je izdala firma Hawita. Spisal jo je  g. Erich Archut, po katerem se še danes imenuje eden od namenskih substratov. Knjiga opisuje delo prof. Fruhstorferja, dipl.agr., profesorja na fakulteti in vodja  inštitutov na področju pedologije in mineralnih gnojil. Pri svojih poizkusih je mešal različne komponente k šoti, dodajal razna gnojila in preizkušal rast različnih rastlin.

Iz vseh teh poizkusov so nastale prve mešanice, predhodniki današnjih namesnkih substratov za profesionalno vrtnarsko proizvodnjo. Uporabljal in mešal je različne , do tedaj znane vrtnarske zemlje: kompost, gnojevko, kislo močvirsko zemljo, kislo zemljo iz iglavcev, zemljo iz lesnih odpadkov, zemljo iz toplih gred in različne listovke. Prof. Fruhstorfer je bil obseden z idejo, pripraviti univerzalen substrat, ki bi bil po svojih lastnostih primeren za sajenje različnih rastlin.

Tako je nastal najbolj znan substrat za vrtnarje “Einheitserde”  ( univerzalna zemlja  ).  Pri tem je prof.F. uporabil sterilno vulkansko glino in šoto. Tej revolucionarni kombinaciji je dodal umetna mineralna gnojila in mešanico patentiral pod imenom Fruhstorfer Eineheitserde. To je bil začetek industrijske  proizvodnje   zemlje za poklicne vrtnarje. Razvoj se je nato po drugi svetovni vojni skokovito nadaljeval.

Na evropskem trgu je nekaj večjih proizvajalcev rasnih substratov, med njimi eden vodilnih firma Hawita.  Kupila  je  prvotni obrat prof.Fruhstorferja v Lauterbachu, kjer mešajo boljše substrate z veliko gline, ki jo kopljejo v bližnjem kopu. Šota prihaja iz baltskih in nemških šotišč. Blagovna znamka Hawita Fruhstorfer pa še naprej ostaja pojem kvalitetnega substrata.

Vir: Erich Archut

Oglejte si ponudbo substratov podjetja Hawita..

ŠOTIŠČA – NJIHOV GOSPODARSKI POMEN

Že v davni zgodovini so ljudje šoto kopali, jo sušili in v glavnem uporabljali za kurjavo.
V tridesetih letih prejšnjega stoletja   se je začela masovna industrijska uporaba bele in črne šote za proizvodnjo  vrtnarskih substratov. Ročni kop   so zamenjali stroji, konjske in volovske vprege vlak in traktor. Pri kopanju so nastajali kanali, ki so jih širili, tako da so iz nekaterih šotišč šoto transportirali kar z ladjami.

[Not a valid template]

Nekoč: pridobivanje šote za prvo proizvodnjo namenskih substratov

V 70 letih je nemška vlada sprejela odlok o revitalizaciji in omejeni izrabi šotišč. Zaradi prevelike industrijske porabe so  mnoga šotišča preveč radikalno izkopali, tako da se je ekosistem porušil, naravni izgled tega območja pa močno spremenil. Zato so se morala vsa podjetja, ki kopljejo šoto, obvezati, da bodo sodelovala pri revitalizaciji šotišč. To pomeni, da imajo točno določeno višino, do kjer lahko kopljejo in so stalno pod nadzorom ekološkega ministrstva.
Firma Hawita pri revitalizaciji močvirja aktivno sodeljuje. To dokazuje tudi pričujoča knjiga z res lepimi posnetki tega zanimivega delčka narave.
[Not a valid template]

Danes: pridobivanje šote z moderno mehanizacijo

MOČVIRJE – SKRIVNOSTEN IN HKRATI EDINSTEVEN DEL NARAVE

Ob ekskurziji slovenskih vrtnarjev pri firmi Hawita Vechta.

Obiskali smo del močvirja, kjer firma Hawita koplje šoto. To je posebno območje, kjer raste edinstvena flora,.Je rezervat za veliko vrst ogroženih živali,  je območje, ki je zaradi svoje posebnosti že od nekdaj v ljudeh budilo občutek skrivnosti. V stoletjih so se okoli močvirij pletle skrivnostne srhljive zgodbe. Ljudje, ki so živeli tod so poosebljali nekaj posebnega .

NASTANEK MOČVIRJA

Močvirja so nastala po koncu ledene dobe, ko so se zadnji ledeniki raztopili.   Nastala so  na nižinah, kjer je bilo vode vedno v izobilju. Tako odmrli delci rastlin niso mogli popolnoma prepereti, pač pa so se zbirali in se kemično spreminjali v šote. Ločimo višinska in nižinska močvirja. Nižinska močvirja imajo veliko talne in tekoče vode. Ti deli močvirij so močno poraščeni. Odmrle rastline zaradi pomanjkanja kisika v nižjih plasteh vode ne razpadejo, pač pa ostanejo deli, ki se spremenijo v šoto. V višinskih močvirjih pa se šota tvori iz trsja, trav ter ostalih rastlin. Visoko močvirje nastane, ko se rastoča, živeča površina močvirja vzdigne in nagrmadi nad nivojem talne vode.

Visoka močvirja se ne napajajo s talno vodo, pač pa dobivajo vodo le s padavinami. Zato so ta močvirja le v predelih, kjer je veliko padavin in hladna poletja. Deževnica ima zelo malo gnojil, zato je tak del močvirja zelo skromen življenjski prostor. Rastline, ki so se prilagodile tem razmeram so za močvirja specifične, počasi rastoče, majhne rasti in plazeče. Šota v glavnem nastaja iz močvirskega mahu / Sphagnum / močvirskih erik in različnih trav. Močvirski mah ima sposobnost, da vpije 20 – 25 % vode. Spodnji deli rastlin odmirajo zaradi pomanjkanja svetlobe in pomanjkanja zraka.

Močvirje v 1 letu » proizvede » 1 mm šote , to pomeni , da za 3 metre šote potrebuje 3.000 let.

Poseben dejavnik v ekosistemu močvirja je kislost močvirske vode. V okolju, kjer je pH vrednost vode pod 4, normalne rastline ne morejo preživeti. Zato je favna in flora v tem enkratnem ekosistemu sicer po različnosti vrst skromna, vendar pa tu živijo rastline in živali, ki jih v drugih naravnih okoljih ne najdemo.

Vir: skrivnostno močvirje, izdajatelj firma Hawita povzetek Jerica Antolin


zemlja_za_gnojenje


tovornjak

Substrate podjetja Hawita po Sloveniji lahko kupite v sledečih vrtnarijah: